Hrvaška odpira trg nepremičnin za Slovence 28.03.2007

Zagreb potrdil vzajemnost pri nakupu nepremičnin Slovenija zadovoljna, a bo spremljala uresničevanje tega ukrepa.

Vlada v Zagrebu je tudi uradno izrazila pripravljenost, da slovenskim državljanom omogoči nakup nepremičnin na Hrvaškem. To bo storila pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko hrvaški državljani kupujejo nepremičnine v Sloveniji. Naše zunanje ministrstvo je včeraj dopoldan prejelo diplomatsko noto hrvaškega zunanjega ministrstva, s katero je Hrvaška potrdila obstoj vzajemnosti med državama pri pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah za slovenske državljane. Zunanji minister Dimitrij Rupel je takšno potezo južne sosede pozdravil.

Slovensko zunanje ministrstvo je v včerajšnjem sporočilu za javnost zapisalo, da je hrvaška nota o nepremičninah posledica njegovih okrepljenih diplomatskih dejavnosti od junija 2006. »V tem času smo Hrvaški posredovali več diplomatskih not in v skladu z diplomatsko prakso opravili več pogovorov na hrvaškem zunanjem in pravosodnem ministrstvu. Ministrstvo za zunanje zadeve pričakuje, da bo Hrvaška tudi z delovanjem v praksi potrdila svojo načelno zavezo, ki jo izraža s to noto. Tako bo izpolnila svojo obveznost, ki izhaja iz hrvaškega pogajalskega procesa in stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Hrvaško,« so zapisali v zunanjem ministrstvu.

Dimitrij Rupel, ki se je iz osebnih razlogov mudil v Valdoltri in Kopru, je novinarjem dejal: »To je odgovor hrvaške strani na našo noto, ki smo jo poslali, ko je Slovenija sprejela zakon o priznavanju vzajemnosti, 28. junija lani. Potem je nekaj časa trajalo dopisovanje, bilo je nekaj dodatnih vprašanj z obeh strani. Slovenskih kupcev je precej več kot hrvaških. Ko sem se prejšnji teden sestal z ministrskim predsednikom Sanaderjem, sem mu rekel, da vzajemnost ne pomeni, da smejo Slovenci na Hrvaškem kupiti enako število nepremičnin kot Hrvati v Sloveniji. S tem, da je Hrvaška odprla svoj nepremičninski trg za naše državljane, smo zadovoljni, seveda pa bomo spremljali uresničevanje tega ukrepa in druge odločitve. Upam, da bo dogodek pozitivno vplival na reševanje preostalih vprašanj.«

Mario Nobilo, hrvaški veleposlanik v Ljubljani, je zanikal, da bi bila njegova država kriva za tako pozno reševanje problema slovenskih nepremičnin na Hrvaškem, saj je Hrvaška sprejela zakon o vzajemnosti pri nepremičninah že leta 1991 in sklenila dogovor z 20 evropskimi in 10 neevropskimi državami. »To, da je Slovenija šele lani sprejela zakon o vzajemnosti, je predvsem njen problem in ne naš. Tudi omenjeno noto smo hoteli izročiti že pred desetimi dnevi, vendar je Ljubljana nenadoma odpovedala sestanek z državnim sekretarjem zunanjega ministrstva Hidom Biščevićem,« je rekel Nobilo.

Doslej je bilo na hrvaškem pravosodnem ministrstvu zavrnjenih 800 slovenskih prošenj, toda pravi stampedo za registracijo nepremičnin se bo zdaj šele začel, meni Nobilo. Na Hrvaškem pričakujejo, da bo za registracijo zaprosilo več tisoč Slovencev, morda celo deset tisoč. Pri nakupih nepremičnin so popolnoma izenačeni s Hrvati in lahko kupujejo povsod, kjer je to dovoljeno Hrvatom: omejitve veljajo le pri narodnih parkih, kulturnih spomenikih in kmetijskih zemljiščih. Tudi pri prodaji otokov ima država predkupno pravico.

Hrvaški veleposlanik v Ljubljani Mario Nobilo je poudaril, da Hrvaška ni imela nobenih razlogov za zavlačevanje dogovora o načelu vzajemnosti pri nepremičninah: »Saj Slovencev ni 300 milijonov, pa tudi sicer bi Hrvaška lahko ovirala vrsto kvazi in polpravnih možnosti registracije nakupa nepremičnin!« Dejal je, da je Hrvaška lani poenostavila postopek za izdajo soglasja tujcem pri nakupih nepremičnin. Nobilo pričakuje, da se bo vprašanje soglasja za tujce (pri nepremičninah) reševalo veliko hitreje, kot se je doslej, ker so zaposlili več uradnikov. »Ta nota ne bo vplivala na reševanje meje. Hrvaška bo vztrajala, da se meja, nuklearka in NLB rešujejo z arbitražami oziroma v sodnih postopkih,« je dejal hrvaški veleposlanik v Sloveniji.

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je dodal, da se je na praznovanju Genscherjeve obletnice s hrvaškim predsednikom vlade Ivom Sanaderjem dalj časa pogovarjal o nerešenih vprašanjih med državama. Kot je dejal, je bilo v zadnjih urah nekaj sprememb pri dopolnilih v besedilu poročila Hannesa Swobode, poročevalca za Hrvaško. »Zdaj bo dikcija bistveno drugačna, primernejša, skladnejša s priporočili Slovenije. Želimo si, da bi to vprašanje uredili bodisi z dvostranskimi pogajanji bodisi s posredovanjem, arbitražo. O tem se moramo dogovoriti, časa pa ni veliko glede na to, da so letos volitve na Hrvaškem,« je dejal Rupel.

Vir: Delo,  Boris Šuligoj